Pśinoski z našogo programa słuchaś / Beiträge aus dem Programm nachhören

w rozgronje z Johanu Pontoweju/Im Gespräch mit Johanna Pontow
Thomas Rotsching

Johanna Pontow, Wendin aus Drehnow, 90 Jahre - Johanna Pontowa 90 lět

Nawłos źinsa pśed 90 lětami jo se naroźiła Johanna Pontowa. Wóna jo znata našym pśisłucharjam, dokulaž cesćej jo słyšaś we wšakich pśinoskach a wósebnje w rěźe "Naša serbska rěc", źož rada z drugimi wejsanarjami rědne serbske słowka a gronka rozkładujo. Ku góźbje jeje narodnego dnja Marja Elikowska-Winklerowa se z njeju wó jeje žywjenju rozgranja.

chorowy wjednik Gerald Šejn/sorbischer Chorleiter Gerald Schön
Michael Helbig

Chortreffen und Chorkonzert zu Ehren des sorbischen Komponisten Detlef Kobjela - Chorowe zmakanje k cesći Kobjele

Z wjelikim chorowym zmakanim se 2. nowembra na serbskego komponista Detlefa Kobjelu spomnjejo. Kobjela by lětosa wordował 80 lět stary. Sobotu zeger 18.00 pśidu k tomu chory a solisty gromadu w hochoskem gósćeńcu "Złoty plon". Gregor Kliem jo powědał z organizatorom Geraldom Šejnom.

Yuliia Hryshyna

Ukrainische Bloggerin Diana Yukhimets in Cottbus - Ukrainska blogaŕka

Chóśebuz z wócyma Ukrainjanki Diana Yukhimets: Na swójom Instagramboce "Chóśebuz źinsa" powěda młoda blogowaŕka wó našom měsće a měni: Chóśebuz se pódgódnośujo. Teke dokulaž tak mało w socialnych medijach wó měsće informěruju. Mjazy followerjami Diany jo wjele chóśebuskich, kenž mógu tak swóju domownju z hynakšego wida woglědowaś. Což jo na tej wěcy, jo za nas Yuliia Hrysyna rešeršěrowała.

Broschüre des ABC: Źiśetstwo něga - Kindheit früher
ABC

Neues Projekt der Arbeitsstelle für sorbische/wendische Bildungsentwicklung Cottbus - Dalšny projekt ABC za serbšćinarjow

Serbske kubłanišćo ABC jo zagronite mjazy drugim za wucbne srědki. Na zachopjeńku lěta smy rozpšawili wó pśidatnych knigłach za domownjowědu za serbšćinarjow pód titelom "Źiśetstwo něga". Te su wujšli w septemberje w kooperaciji z Rěcnym centrumom Witaj. Ale wóni maju dalšnu ideju. Rowno jo zachopił mały fachowy team pód nawjedowanim wjednice institucije, dr. Emilije Nimcoweje, zasej źěłaś nad drugim zešywkom. Smy se wobgónili za projektom.

Sorbenratswahl 2024: Fristende für Einreichung von KandidatInnen - Wólby do Serbskeje rady

Nowa rada za nastupnosći Serbow w Bramborskej dej se wuzwóliś. Až do źinsajšnego pśiwzejo wólbny wuběrk naraźenja kandidatow. Co to konkretnje groni, rozkładujo nam pśedsedaŕka wólbnego wuběrka Margit Neugebauer.
Witśe jo wam kazane na zjawne pósejźenje do Serbskego doma how w Chóśebuzu, wótpołdnja zeger 17.00. Wšykne su wutšobnje pśepšosone. Pó witśejšem pósejźenju budu kandidatki a kandidaty znate, pón zachopiju głosowańske liściki pśigótowaś, ako pón wót pśiducego tyźenja južo dostanjośo. How namakaśo wólbne pódłožki/Wahlunterlagen

Mina Witkojc Preis 2022 für den sorbischen Liederpoeten Bernd Pittkunings
Maria Elikowska-Winkler

So sehe ich das: Vielfalt der sorbischen Musik (Kolumne) - Tak ja to wiźim: serbska muzika

Naš kolumnist a awtor Bernd Pittkunings jo se zasej mysli gótował ku wšakim temam serbskego žywjenja. Tenraz powěda wó wšakorakosći a jadnoraznosći serbskeje muziki - "kupki zabytych w mórju kultury jadnotneje brambody"...

Łužyca im Gespräch: Christian Matthée im Gespräch mit Maximilian Hassatzky
rbb

Łužyca im Gespräch: Maximilian Hassatzky - Łužyca w rozgronje z Maksimilianom Hasackim

Naš telewizny magacin Łužyca producěrujo rozgronowe wusćełanje pod motom "Łužyca w rozgronje", kotarež jo na našom serbskem rbb-internetowem boku wiźeś. A pśi nas w programje možośo rozgrono teke słyšaś. Tenraz z Maksimilianom Hasackim – z Dešanarjom, kenž jo rowno na wósebny part zagronity za rěcny projekt ZORJA. Wó tom a wó žywjenju młodego Serba jo naš kolega Christian Matthée z nim w rozgronje.

Dolnoserbski gymnazium/Niedersorbisches Gymnasium
Gregor Kliem

Sorbisches Profil des Niedersorbischen Gymnasiums ist bedroht - Serbski profil DSG wobgrozony

Město Chóśebuz ma prědk wót pśiducego šulskego lěta hyšći wěcej wuknicow a wuknikow pśiwześ do Dolnoserbskego gymnaziuma. W kuždem lětniku co zastojnstwo pśidatnu rědownju zarědowaś. To su pśi měsće rozsuźili pó prognozowem licenju šulskego amta a kraja, kak wjele źiśi pó jich měnjenju pomina sebje městno w gymnaziju. To jo, se wě, wubuźiło mócnu kritiku wót wšakich bokow: wót šule sameje – ceptaŕje něnto južo njedosegaju - a teke wót boka starjejšych. Jich powědaŕ w starjejšyńskem zastupnistwje jo Heiko Kozel, z nim jo se Gregor Kliem rozgranjał. A Heiko Kozel pomjenijo ned prědny argument:

Ferienspiele der Niedersorbischen Kulturakademie für Kinder
Franziska Albert

Ferienwoche der Niedersorbischen Kulturakademie für Kinder - Serbski ferijowy tyźeń

10 źowćow ze wšakorakich šulow dožywijo wót pónjeźelego w Dolnoserbskej kulturnej akademiji w Chóśebuzu swój serbski ferijowy tyźeń. Naša reportaŕka Anja Kochojc-Šwarcowa jo tam była, aby zgóniła, co wóni lětosa gótuju. A smějomy južo pśeraźiś, až su zasej wjelgin kreatiwne...

wólby do Serbskeje rady/Sorbenratswahl

Außerordentliche Sitzung des Domowina Regionalverbandes Niederlausitz: KandidatInnen für Sorbenratswahl - Wólby Serbskeje rady: kandidaty Domowiny

Pěś městnow ma Serbska rada w Bramborskej. To groni, až buźo to lětosa pšawe wójowanje, dokulaž dajo tuchylu južo nanejmjenjej 10 kandidatow. Sedym wót nich su se cora na wurědnem pósejźenju domowinskeje župy Dolna Łužyca pśedstajili.

Visual Artist Jakob Gruhl, sorbischer Rapper (Quelle: Jakob Gruhl)
Jakob Gruhl

Neue sorbische elektronische Musik von JKube - Jakob Gruhl - Nowa serbska elektroniska muzika

Wón wulotujo granice zukow: Jakub Gruhl jo zukowy wuměłc a sobuzałožaŕ Centruma za imerziwne medijowe wuměłstwo, muziku a technologiju (krotko ZiMMT) w Lipsku. Kóńc tyźenja jo tam akle cynił performance, kótaraž jo zwězała 3D sound, wideo instalaciju a moderne rejowanje. Ale wón producěrujo teke swójsku muziku. Wón jo wózjawił lětosa pód wuměłskim mjenim Jkube album z titelom "Reje". Smy se z nim wó tom rozgranjali.
How słyšyśo titel "Hałzy/Gałuze"

Sorbisches National-Ensemble

"Geschichten vom Wasser" - Inszenierung des Sorbischen National-Ensembles - "Wulicowanje wó wóźe"

Marja Elikowska-Winklerowa jo sebje pětk woglědała inscenaciju Serbskego ludowego ansambla pód titelom "Wulicowanja wó wóźe" na Komornem jawišću w měsće a zezběrała zaśišće z pśedstajenja a měnjenja publikuma. Inspiraciju za pśedstajenje jo dostał intendant SLA Tomaš Kreibich-Nawka pśed dwěma lětoma, ako jo pśecytał kniglicki Jurija Brězana wó wóźe, jo jej pśeraźił.

Erntefest im Niedersorbischen Gymnasium: Annemarie Polka
rbb/Gregor Kliem

Erntefest "Kokot" im Niedersorbischen Gymnasiums - Kokot na Dolnoserbskem gymnaziumje

Kokot njejo kšuta tradicija. Pótom až jo město Chóśebuz zakazało łapanje žywego kokota, su na Dolnoserbskem gymnaziumje kreatiwne wordowali. Gregor Kliem jo był pódla a rozpšawijo.

Preisträger Domowina Preis 2024, Nachwuchspreis und Ehrenabzeichen
G. Helgest

Preisträger: Domowina Preise und Ehrenabzeichen 2024 - Myto Domowiny 2024

Myto Domowiny źo teke do Drjowka: Dr. Michał Hajdan z Drjowka jo jaden wót styrich lětosnych nosarjow myta Domowiny. Iniciěrował a wušej 25 lět statkował we Serbskem wuběŕku Sprjewja-Nysa, jadnučkem komunalnem wuběŕku, ako jo jano za serbske nastupnosći. Pódla njogo stej teke dwa dalšnej Serba z Dolneje Łužyce se zasłužyłej chwalbu kšywowego zwězka: Juro Gera ze Žylowa a Peter Löffler ze Žylowka stej dostałej cesne znamuško. Ines Neumanojc wě wěcej.

 

 

Logo Sorbisches Sprachprojekt ZARI
Sorbisches Sprachprojekt ZARI

Intensiv obersorbisch lernen: Sprachprojekt DOMOJ - Intensiwnje górnoserbski wuknuś: projekt DOMOJ

Z projektom DOMOJ buźo móžno wót apryla sem intensiwnje górnoserbski nawuknuś. Chtož ma něnto déjà-vu, lažy pšawje: direktny pśikład su ZORJA. Cogodla to notne jo, taki rěcny program něco teke w Górnej Łužycy natwariś, wó tom powěda Gregor Kliem z koordinatorom Julianom Nyču.

 

Sorbischer Namensforscher Dr. Christian Zschieschang (Quelle: Anja Koch)
Anja Koch

Namensforscher Dr. Christian Zschieschang vom Sorbischen Institut erklärt: Groß Mehßow - Serbski mjenjowědnik wujasnijo: Změšow

Naš mjenjowědnik, dr. Kito Kśižank wót Serbskego instituta, jo se ako južo slědny raz, tak teke tenraz, wupytał serbske mě wjaski, kótarež njelaže we aktualnem serbskem sedleńskem rumje. Wóno ma pak zajmny póchad. Změšow jo źěl města Kalawa we wokrejsu Górne Błota-Łužyca w pódpołdnjowej Bramborskej.
Gaž cośo wěźeś, wót źo pśiźo Wašo mě abo mě Wašeje jsy, pón pišćo nam abo zawołajśo.

rbb

Ukrainische Ärzte in Deutschland - Ukrainske gójce w Nimskej

1.400 ukrainskich gójcowkow a gójcow co w Nimskej źěłaś, su pak nuzkane, wót stata se daś pódpěrowaś. Wšykne toś te gójce su pśizwólenje pšosyli a cakaju na swójo pśespytowanje a pśipušćenje. W pśisamem tśich lětach wót zachopjeńka wójny w Ukrainje jo jano něźi 200 ukrainskich gójcowkow a gójcowkow źěłowu dowólnosć dostało. Dla běrokratije trajo proces wót póžedanja až k dojśpiśu licence tuchylu mjazy 15 mjasecami a 3 lětami. Ten problem jo se Yuliia Hryshyna bližej woglědała.

Sprachzertifikat Niedersorbisch (Quelle: WITAJ)
Sprachzentrum WITAJ

Zertifizierung niedersorbischer Sprachkenntnisse - Rěcny certifikat zasej wjelgin póžedany

Zgromadny europski ramik reference se zaběra z pógódnośenim wobkněženja jadneje cuzeje rěcy. Cil togo zgromadnego certifikata jo, až móžoš te zamóžnosći we wšakich rěcach mjaz sobu pśirownowaś. Pó tom pśikłaźe južo wjele lět źěłatej Rěcny centrum Witaj a Sorabistika w Lipsku za dolnoserbsku a górnoserbsku rěc. Kužde lěto pśewjeźotej w Chóśebuzu zgromadnje pisne a wustne pśespytowanja. Certifikacija zamóžnosćow dolnoserbskeje rěcy namakajo pśecej wěcej zajmcow. Smy kśěli zgóniś, chto se za to zajmujo.

Dudelsackspieler Andreas Hentschel mit neuem Dudelsack
Sorbisches National-Ensemble

Neuartiger Dudelsack des Sorbischen National-Ensembles - Nowe dudy w SLA

High tech - druge słowo njepasujo k nowym serbskim dudam. Ně, serbske dudy njegrajo mjaztym žeden roboter ale nadalej pšawy gerc. Jomu se groni Andreas Hentšel, pśistajony jo pśi Serbskem ludowem ansamblu. A co ma to na se z jogo nowymi dudami, to jo wuzgónił naš kulturny redaktor Gregor Kliem.
Kótare zacuśe nowe dudy pla Was wubuźiju, to móžośo słyšaś pśi pśiducej inscenaciji Serbskego ludowego ansambla. 19.10., zeger 19.30, w Komornem jawišću w Chóśebuzu prezentěrujo Brězanowe "Tšojenja wó wóźe" - wjeliku produkciju z chorom, orchestrom, baletom a teke z dudami.

40. Schadowanka: Tanzperformance
rbb/Ines Neumann

40. Niedersorbisches Treffen der Absolventen, Gymnasiasten, Studenten und Freunde der Sorben - 40. dolnoserbska Schadowanka

Wósebny ramik za wósebny jubilej jo to był: 40. dolnoserbska Schadowanka jo pśiwabiła sobotu wjacor jadnab 100 gósći do Bramborskego krajnego muzeja za moderne wuměłstwo w Chóśebuzu. Zmakanje absolwentow gymnaziuma jo zachadne lěto w pisanem dwórnišću było, do togo dłujki cas w gymnaziumje samem a w prědnych lětach we wšakorakich gósćeńcach regiona. Lěc jo swětosny ramik w muzeumje Dieselkraftwerk ten pšawy był, to rozpšawijo naša redaktorka Diana Šejcowa.

Antenne Brandenburg

Spreewaldplinsen in Lübbenau - ein Rating - Mlincowy rating w Lubnjowje

Turisty jen lubuju, Błośanarje teke. Wón stoj wšuźi na wjabeńskich toflach a jěźnych kórtach, jo jaden tych "Unique Selling Points", tych jadnoraznych produktow w našom regionje. Grono jo se wě wó mlincu - mimo górkow drje ta kulinariska wósebnosć Błotow. Luka Golinski a Rahel Zelnak stej wósobinski wuproběrowałej: źo napšawdu šmekuju te mlincy pśi lubnjojskem wustawadlišću.

Kirmes im tschechischen Dolne Bojanovice
Rehde/Kaulfürst

Zwei Kuckauer Kuckucks berichten aus der Oberlausitz: Herbstkonzerte, Kirmes und mehr - Kukojskej kukawje rozpšawijotej

Glědamy zasej do Górneje Łužyce. Se wě, až jo něnto w nazymje wjele koncertow w Serbach. Ale teke Dolne Bojanovice na Morawje a italske město Rom grajotej rolu w pśinosku Fabiana Kaulfürsta a Jana Rjedy. Pšosym, Wej kukojskej kukawje....

Schulfest zum 70-jährigen Jubiläum der Mato-Kosyk-Schule Briesen
Maria Elikowska-Winkler

Briesener Mato-Kosyk-Schule feierte 70. Jubiläum - 70 lět Brjazyńska šula

Kóńc septembra jo brjazyńska zakładna šula swěśiła 70-lětny jubilej wobstaśa, toś ma dłujke stawizny. Cełodnjowna zakładna šula "Mato Kosyk" w Brjazynje wobstoj ze 6 lětnikow. Wóna jo jadna ze 10 šulow, kótaraž wuwucujo serbsku rěc bilingualnje. Wó to se stara 6 serbskich ceptaŕkow. Šula kooperěrujo ze źíśownju we Strjažowje, źož se woplěwa serbska rěc a kultura. Do Brjazyny chójźi 220 źiśi ze jsy sameje a wokoliny. Marja Elikowska-Winklerowa jo na swěźeń woglědała a se rozgranjała z ceptaŕkami a woglědarjami.

Plakat Sorbisches Erntedankfest in Hoyerswerda
Domowina

Sorbisches Erntedankfest in Hoyerswerda - Serbski žnjowny swěźeń we Wórjejcach

Serbski žnjowny swěźeń město bayerskego oktoberskego swěźeńja, abo zwězanje wobeju woblubowaneju tradicijowu, to jo dało zachadny pětk prědny raz. Módrośišć we wjele wariantach jo był wiźeś na prědnych žnjownych rejach we Wórjejcach. Tam su pó dłujkem casu zasej raz wósebnje glědali na serbske tradicije. Diana Šejcowa jo była z mikrofonom pódla.
Teke wu nas nose źeń a wěcej na oktoberskich swěźeńjach nic wěcej dirndl, ale serbsku drastwu abo organizěruju serbsku kjarmušu. Na taku sćo do Hochoze pśepšosone: 26. oktobra móžośo tam na drastwinej kjarmušy w serbskej drastwje rušowaś.

Sorbisches Institut - Logo (Quelle: Sorbisches Institut)
Sorbisches Institut

Neue Mitarbeiter am Sorbischen Institut für Regionalentwicklung und Minderheitenschutz - Nowe sobuźěłaśerje na Serbskem instituśe

Serbski institut w Chóśebuzu ma nowe wótźělenje za regionalne wuwiśe a mjeńšynowy šćit. Jo to jaden ze šesć projektow Bramborskeje we ramiku spěchowańskego programa Zwězka "Serbska rěc a kultura w strukturnej změnje". Rowno pśistajone nowe sobuźěłaśerje budu se intensiwnje zaběraś z rewitalizaciju dolnoserbskeje rěcy a walorizaciju kultury.

Grafik 34. FilmFestival Cottbus
FFC

34. FilmFestival Cottbus: Sektion "Heimat" - Sekcija "domownja" na lětosnem chóśebuskem filmowem festiwalu

Nic raz ga mjasec wěcej, pón jo město Chóśebuz zasej wobswětlony w módrem swětle. To móžo jano jadno groniś: Chóśebuski filmowy festiwal zasej buźo. Co ta za Serbow wažna sekcija "Heimat.Domownja.Domizna" lětosa na 34. wudaśu festiwala bitujo, do togo ma naš Serbski program ekskluziwny doglěd. Gregor Kliem wě wěcej.

Sorbischer Namensforscher Dr. Christian Zschieschang (Quelle: Anja Koch)
Anja Koch

Namensforscher Dr. Christian Zschieschang vom Sorbischen Institut erklärt - Serbski mjenjowědnik wujasnijo

Naš mjenjowědnik, dr. Kito Kśižank wót Serbskego instiuta, wujasnijo w našej seriji městne a familijowe mjenja Łužyce. Tenraz se wudajo do Karchowa blisko Łukowa, Karchor-Zakow jo źěl městaška Łukow (Karche-Zaacko, Ortsteil von Luckau).

picture alliance / imageBROKER

Kommentar zum Tag der deutschen Einheit - K dnju nimskeje jadnoty

34 lět stej pódzajtšna a pódwjacorna Nimska zasej jaden kraj: Zwězkowa republika Nimska. Nimsku demokratisku republiku jo wětšyna jich wobydlaŕjow wótpórała. A to pśez měrnu rewoluciju. To groni, až stej wobej źěla zasej cełk, ma se źěkowaś skobodnym luźam wót how, z pódzajtšnego źěla. Ako se zda, mamy wósebnu antenu za to, gaž něco zewšym pó našych pśedstajenjach wó demokratiji njepasujo, abo? Smy my taki lud, ako nas w medijach stawnje pśedstajiju? Wó wšom tom słyšyśo komentaŕ wót šefredaktorki Nowego Casnika Katalin Porackojc.

Frauenorte in Brandenburg: Gedenktafel für Marjana Domaškojc
Yuliia Hryshyna

Frauenorte in Brandenburg: Gedenktafel für Marjana Domaškojc - Wopomnjeśe na Marjanu Domaškojc

48. městno mjazy nabejnymi žeńskimi Bramborskeje dojśpijo serbska spisowaśelka a socialna aktiwistka Marjana Domaškojc. W Cazowje pla Gołkojc, źož jo se basnikaŕka naroźiła a źinsa zakopana jo, jo se jeje dopomnjeśe z wótkšyśim wopomnjeńskeje tofle pócesćiło. Zarědowanje jo se wótměło we wobłuku projekta "Žeńske městna w Bramborskej". Se wě, až su byli teke basnje Marjany Domaškojc słyšaś. Naša reportaŕka Yuliia Hryshyna jo pódla była.

Superkokot 2024 in Dissen
Maria Elikowska-Winkler

Superkokot in Dissen - Superkokot w Dešnje

Južo wušej 20 lět pśewjedu na iniciatiwu Domowiny župa Dolna Łužyca na zakóńcenje swěźenjow łapanja kokota tak pomjenjony superkokot. Za tym ako se w jadnotliwych jsach wuzwóliju prědny, drugi, tśeśi kral, wuběguju se pótom na kóńcu žnjownych swěźenjow te prědne krale mjaz sobu. Sobotu jo był superkokot w Dešnje, 20 rejtarjow ze wšakich jsow Dolneje Łužyce jo se nastupiło. How naša rozpšawa a někotare fotowe impresije.
fotowe impresije/Fotostrecke