Pśinoski z našogo programa słuchaś / Beiträge aus dem Programm nachhören

Literaturwettbewerb des Domowina Regionalverbandes Niederlausitz
Domowina

Gewinner Literatur Wettbewerb des Domowina Regionalverbandes Niederlausitz - Dobyśarje literarnego wuběźowanja Domowiny Dolna Łužyca

Cora su se mytowali dobyśaŕki a dobyśarje prědnego literarnego wuběźowanja Domowiny. Pśi góźbje kulowatych narodninow dolnoserbskich klasikarjow Mato Kosyk, Bogumił Šwjela a Mina Witkojc su byli awtory wšych starstwow napominane swóje teksty zapódaś. We małem, ale rědnem ramiku we Łužyskej wuměłstwowej galeriji how w měsće jo se wuběźowanje něnto wugódnośiło.

Diskussionsrunde "Sorbische Debatte" in Schleife - Thema "Strukturwandel und Sorben"
Stiftung für das sorbische Volk

Erste "Sorbische Debatte" in Schleife: Strukturwandel und Sorben - Prědna "Serbska debata" w Slěpem

W rěźe "Serbska debata" jo se cora w Serbskem kulturnem centrumje w Slěpem wótměła diskusija k strukturnej změnje. 42,5 milionow euro dostanu Serby w Sakskej až do lěta 2038. Wó móžnosćach te pjenjeze wužywaś jo cora wjacor informěrowała Załožba za serbski lud.
Pód motom "Serbska debata" pśepšosyjo Sakska krajna centrala za politiske kubłanje zgromadnej z casnikom Serbske Nowiny a serbskeju załožbu na dalšne diskusije.

Maks Bagańc/Max Baganz, Chóśebuz/Cottbus (Quelle: privat)
Max Baganz

Junger Sorbe engagiert sich in Wrocław: Max Baganz - Młody Serb angažěrujo se we Wrocławje

Źěło, kenž luźi pśez granice gromadu pśinjaso, ma źinsa wósebnu aktualitu. W pólskem Wrocławje angažěrujo se wót januara sem młody Dolnoserb Maks Bagańc, rozšyrijo wědu wó Serbach. Wón jo w projekśe "Młožnosći njeznaju žedne granice" tamneje ewangelskeje wósady. Naš redaktor Gregor Kliem jo jogo pśi telefonje měł a pšašał, co wón něnto cyni.

Colourbox

Umfrage zur Fastenzeit - Napšašowanje: spóśeński cas

Tšochu wěcej ako mjasec hyšći, pón su jatšy. A teke gaž juž dekoraciske wuchace wabje a šokoladowe jaja - za młogich jo cas do jatš pó kśesćijańskem nałogu cas rozmyslowanja, cas spóśenja. Ale se lubych wěcow zbyś jo śěžko. Spóśiśo wy? To smy kśěli wěźeś a smy se wopšašali how w měsće.

serbska pianistka Heidemarie Wiesnerojc/Sorbische Pianistin Heidemarie Wiesner
Heidemarie Wiesner

Sorbische Pianistin Heidemarie Wiesner auf Konzerttournee in den USA - Serbska pianistka Heidemarie Wiesnerojc na koncertowej turje

Serbska pianistka Heidemarie Wiesnerojc angažěrujo se ze swójim koncertowym rědom na progu do nowego lěta južo wjele lět za pśedstajenje a nastaśe serbskeje muziki. Ale howacne koncertowe aktiwity wužywa pśecej zasej za popularizěrowanje twóŕbow serbskich komponistow. Dawjeto jo ju pśepšosenje na koncerty a kurse wjadło do USA.

Serbske Nowiny

Podiumsdiskussion in Schleife zum Thema "Strukturwandel und Sorben" - Serbska debata w Slěpem k temje "Strukturna změna a Serby"

Serbske Nowiny, Załožba za serbsli lud a sakska krajna centrala za politiske kubłanje wugótuju pód motom "Serbska debata" rěd zjawnych zarědowanjow. Prědna taka podiumowa diskusija wótmějo se witśe, 27. februara, w Slěpem. Axel Arlt, redaktor górnoserbskego źenika Serbske Nowiny, moderěrujo. Smy z nim telefoněrowali.

Ursula Sonkowa z Barbuka/Ursula Sonke aus Bärenbrück
Maria Elikowska-Winkler

Ursula Sonke aus Bärenbrück verstorben - Ursula Sonkowa z Barbuka njaboga

Ursula Zonkowa jo pśed krotkim, do jeje 101. narodnego dnja, zemrěła. Marja Elikowska-Winklerowa jo ju derje znała a na nju dopomina.
Zakopowanje buźo ten tyźeń stwórtk, 29. februara, zeger jadnogo (13.00) w Barbuce.

Bildfunk

Unsere heimische Tierwelt in der kalten Jahreszeit - Zwěrjeta w zymjem

Pśiroda se we kuždem lětnem casu pśeměnja. Zymje su bomy gołe, sněg wšo zapókšywa. Wence jo jěsno śma a śicho. Źo su zwěrjeta, kak se žywje, co cynje? Kak zwěrjeta zymje pśetraju? Za tym smy se pšašali wěcywustojnego biologa, Gregora Wieczorka.

Beim 130. Hahnrupfen in Burg.
Leonie Schiemenz

Archäologe beschäftigt sich intensiv mit dem niedersorbischen Brauch des Hahnrupfens - Njejo kokot stary a ekskluziwny dolnoserbski nałog?

Michael Meyer, archeolog a zwěrjeńcaŕ, jo se intenziwnje zaběrał z nałogom kokota. Lěc wón napšawdu taki jadnorazny a prastary jo, ako my se to myslimy, a co ma ten nałog cyniś z płodnosći, to wón rozkładujo. Źo ale teke wó šćit zwěrjetow, kenž jo wobzwadny tema glědajucy na łapanje kokota.

Bernd Pittkunings, sorbischer Liederpoet und Autor (Quelle: Gregor Kliem)
Gregor Kliem

So sehe ich das: Ende des Zamperns (Kolumne,Bernd Pittkunings) - Tak ja to wiźim: kóńc camprowanja - kolumna, Bernd Pittkunings

W zachadnych tyźenjach su tysace luźe zasej camprowali. Pla UNESCO płaśi camprowanje ako serbski nałog, w Bramborskej ako europske. Naš awtor Bernd Pittkunings jo wó serbskich nałogach pśemyslił.

Andreas Stroh/ZUMA Press Wire/dpa

Seit zwei Jahren russischer Krieg in der Ukraine - Dwě lěśe ruska wójna w Ukrainje

24.02.2022 jo Rusojska nadpadnuła Ukrainu. Wójna nadalej trajo a kóńc njejo wótwiźeś. Wušej 1,1 milionow ukrainskich wuběgańcow jo w Nimskej žywych. TowaristwVitsche pomaga Ukrainarjam w Bramborskej a Barlinju, organizěrujo teke direktnu pomoc za Ukrainu. Z jogo pśedsedaŕku Iryna Shulikina smy powědali. A wót njeje smy kśěli wěźeś, kak wuglěda 2 dwě .lěśe pó wuderjenju wójny z pomocniwosć

Sorbischer Namensforscher Dr. Christian Zschieschang (Quelle: Anja Koch)
Anja Koch

Sorbischer Namensforscher Dr. Christian Zschieschang erklärt: Döbbrick (Teil 1) - Serbski mjenjowědnik dr. Kito Kśižank wujasnijo: Depsk (1)

Kuždy drugi tyźeń jo naš mjenjowědnik na rěźe. Źinsajšny mě rozkładujo z pómocu starego spiwa.

Grundsteinlegung für Erweiterungsbau der Grundschule Krieschow
Mathias Klinkmüller, Gemeinde Kolkwitz

Grundsteinlegung für Erweiterungsbau der Krieschower Grundschule - Sajźenje roznego kamjenja pśitwari zakladneje šule w Ksišowje

Wjelika gmejna Gołkojce se rozpukujo - wjele pśiśěgnjonych, wjele nowych źiśi. To markuju teke w šulach. Skóro žedno městno wěcej w Zakładnej šuli w Kśišowje. Ale skóro mógu tam wódychaś. Cora su swětosnje zasajźili rozny kamjeń za nowu pśitwaŕ. Jaden dobytk teke za serbsku wucbu. My smy byli pódla.

Finissage zur Sonderausstellung über Gotthold Schwela im Wendischen Museum
rbb/Gregor Kliem

Tag der Muttersprache im Wendischen Museum - Źeń mamineje rěcy w Serbskem muzeju Chóśebuz

Co jo Waša mamina rěc? Powědamy wó rěcnych mjeńšynach, njejo to zewšym take lažke wótegrono. Pśi corajšnej finisaže wósebneje wustajeńce k Bogumiłoju Šwjele su gósći pśišli k tomu do rozgrona. My smy byli pódla. Gregor Kliem rozpšawijo, z gósćimi powědałej stej naju praktikantce Summer Barnerojc a Carolin Kühnojc.

Junge Frauen und Männer in original sorbisch-wendischer Festtagstracht machen für ein Foto Faxen am Rande des traditionellen Zapusts, der Jugend-Fastnacht in Burg (Foto: dpa/Pleul)
ZB

Zapust/Fastnacht und die wendische Tracht: Im Gespräch mit Silva Oehlert aus Jänschwalde - Serbska drastwa k zapusće: w rozgronje ze Silvu Oehlertojc z Janšojc

Tśi kóńce tyźenja swěśimy hyšći zapust na jsach. Togodla jo raz na casu za dłymoko segajuce rozgrono wó serbskej swěźeńskej drasće: Co se nosy a co nic - do´s a don'ts pla serbskego zapusta.

Jasmin Schomber

Sorabistik in Leipzig: Treffen des sächsischen Sorbenrats mit dem Dekan der Uni Leipzig - Koncepcija za sorabistiku w Lipsku dej se naźěłaś

Wón jo jadnučki institut, źož móžoš tuchylu sorabistiku a serbske ceptaŕstwo studěrowaś - sorabistika w Lipsku. Pśemało studentow za brachy we Łužycy, to słyšymy cesto. Teke až by trjebał institut pópšawem wěcej profesurow, wěcej kapacitow. K tomu su pśišli w slědnem casu zwady mjazy studentami a wjednistwom instituta. Wšo dej lěpjej wordowaś, to zlubi nanejmjenjej nowy wuwiśowy koncept za sakske wusoke šule 2025+. Tam jo prědny raz sorabistika spomnjeta.

swětowy źeń mamineje rěcy/Welttag der Muttersprache
UNESCO

Zum heutigen Tag der Muttersprache: Im Gespräch mit einer sorbischen Mama - Ku dnju mamineje rěcy: Julia Běrinkowa, serbska maś a sobuźěłaśeŕka Serbskego instituta

Źinsa jo mjazynarodny źeń mamineje rěcy. Smy kśěli wót serbskeje maśerje wěźeś, kótara rěc jo jeje mamina rěc, serbska abo nimska a kak ze źiśoma serbski powěda? Teke wědomnostnje se Julia Běrinkowa z rewitalizaciju serbskeje rěcy zaběra, ako wědomnostna sobuźěłaśerka nowego wótźělenja za Serbskego instituta za regionalne wuwiśe a mjeńšynowy šćit how w Chóśebuzu. Naša reportaŕka Anja Kochojc jo z njeju powědała.

Zapust/Wendische Fastnacht in Werben (Quelle: rbb)
rbb

Werbener Lehrer und Chorleiter Max Gulasch (zum 130. Geburtstag) - Wjerbański ceptaŕ a chorowy wjednik Maks Gólaš (k 130. pósmjertnemu narodnemu dnju)

We Dolnej Łužycy su we 19. stolěśu eksistěrowali chory, kótarež su woplěwali teke serbske spiwy. Ceptarje, kantory a chorowe wjedniki w Dolnej Łužycy ako Mato Rizo we Žylowje, Awgust Krygaŕ w Pśiłuku, Hermann Worch we Janšojcach a Maks Gólaš we Wjerbnje su teke twórili swójske spiwy za chory. Maks Gólaš jo se naroźił źinsa pśed 130 lětami. Sebastian Elikowski-Winkler ku tej góźbje zespomina, co jo wó njom znate.

190. Zapust/wendische Fastnacht in Drachhausen
Maria Elikowska-Winkler

190. Jubiläumsfastnacht in Drachhausen - Jubilejny 190. zapust we Hochozy

Zapust, pó cełej Dolnej Łužycy rozšyrjony a woblubowany serbski nałog, dej wugnaś zymu. We młogich jsach se wón bejnych lět swěśi. We Hochozy jo to był mjaztym južo 190. Wušej 150 pórikow wšych generacijow jo se zestupaöo do pśeśěga. Na styrich městnach su wustali, rejowali a se wjaselili. Dwě kapale stej pśeśěg pśewóźowałej a Picańske muzikanty su pón wjacor k rejam grali.

Impressionen Ausstellung über Bogumił Šwjela/Gotthold Schwella im Wendischen Museum
rbb/Marion Stensel

Finissage zur Schwella-Ausstellung im Wendischen Museum am europäischen Tag der Muttersprache - Finisaža Šwjeloweje wustajeńce w Serbskem muzeju Chóśebuz

Na finisažu jo wam kazane srjodu, 21. februara, wót zeger 16.00 do Serbskego muzeja w Chóśebuzu. Co was wótcakujo na zarědowanju "Literariske skicy ze Šwjelowego darjonego derbstwa" na europskem dnju mamineje rěcy, zgónijośo wót kuratorki Serbskego muzeja Christina Kliemowa.

Vogelhochzeitsprogramm des Sorbischen National-Ensembles
rbb/Caroline Kühne

Kinder-Vogelhochzeitsprogramm des Sorbischen National-Ensembles in Cottbus - Ptaškoswajźbaŕski program Serbskego ludowego ansambla za źiśi w Chóśebuzu

Jadnab 1500 źiśi jo stwórtk w Dolnej Łužycy - w chóśebuskej měsćańskej hali - lětosny kus Serbskego ludowego ansambla wiźeło. "Ak jo z wětšom pśišeł" jo był titel ptaškoswajźbnego programa a našej wuknikojskej praktikantce Carolin Kühne a Summer Barner stej se jen woglědałej.

graue Fläche
rbb

Bäuerliche Arbeiten in der kalten Jahreszeit - Burske źěło w zymjem

Zymski cas jo wósebny lětny cas. Pśiroda wótpócywa, ale bur ma pśecej něco źěłkotaś. Tak jo to było něga, a tak jo - gaž něcht ma hyšći kusk role abo gumnyško - teke źins. Marja Elikowska-Winklerowa jo se rozgranjała z wejsanarjami wó jich burskem źěle w zymskem casu.

Im Cottbuser Verwaltungsgericht, sorbische nach einer Verhandlung zum sorbischen Siedlungsgebiet.
rbb/Ines Neumann

Gerichtsurteile zum sorbisch/wendischen Siedlungsgebiet - Kommentar von Gregor Kliem - Serbski sedleński rum a sudniske wusudy - komentar wót Gregora Kliema

"Źo lažy kraj Serbow?" To pšašanje stajijo se we februarskem telewiznem magacin "Łužyca" - móžośo w ARD mediatece sebje woglědaś. Źo wó sudniski proces k serbskemu sedleńskemu rumoju. Někotare gmejny njekśě k tomu słušaś. W nejwěcej padach pla tych 10 gmejnach, ak su skjaržyli, njejo sudnistwo za serbski bok rozsuźił. Słyšyśo k tomu komentar našogo redaktora Gregora Kliema.

dpa-Zentralbild

Unsere wendische Sprache: Redewendungen zum Thema Schober, Feime - Naša dolnoserbska rěc: to śi gronim mimo rogow a stogow

Tenraz pójźo wó stogi, ale nic na kuždy pad wóte na póli abo w góli... Gaž což někomu něco direktnje groniś, do wócowu, pón groń to mimo rogow a stogow. Mimo komuźenja a wokołopowědanja. Njewobijaj se.

Vogelhochzeitsprogramm der Cottbuser Witaj Kita "Villa Kunterbunt"
rbb/Sylvia Gransow

WITAJ Kita "Villa Kunterbunt" Cottbus präsentiert Vogelhochzeitsprogramm auf der Bühne - Wila Kunterbunt prezentěrujo prědny raz ptaškowu swajźbu na jawišću

Źiśi z chóśebuskeje Witaj źiśownje "Wila Kunterbunt" su pśedstajili swóju ptaškowu swajźbu, prědny raz na wjelikem jawišću w Dolnoserbskem gymnaziju. Wobźěliłej stej se pśi prezentaciji teke našej praktikantce Carolin Kühne a Summer Barner a zuki za naš program zběrałej.

Wendisches Erntefest mit Hahnrupfen in der Sielower WITAJ Kita "Mato Rizo"
Georg Zielonkowski

Caroline Semisch - zuhause in der Lausitz (Kurzporträt) - Wóna jo we Łužycy doma a zapalona za to serbske

Serbski dorost, serbska młoda generacija felujo, wósebnje serbskorěcna. Tak se móžomy wjaseliś pśez kuždego młodego luźa, ak jo žywy we Łužycy a se za to serbske zajmujo. Takim młodym luźam słuša Caroline Zemišowa ze Žylowa. Wóna jo jadno z prědnych Witaj-źiśi a teke synaškoju co to serbske dalej dawaś. A wóna jo zagórjona za serbsku rěc, nałogi a drastwu.

colourbox.de

Umfrage zum Valentinstag - Napšašowanje k Valentinowemu dnju

Co Valentinowy źeń za was wóznamjenijo, smy kśěli wót was wěźeś. Z njejadnakimi wótegronami, měnjenjami smy južo licyli a naše mysli su se wobkšuśili.
Praktikantce, wuknicy Dolnoserbskego gymnaziuma Summer a Carolin, stej cora ducy byłej z mikrofonom a se pšašałej, na kaki part Valentinowy źeń swěśiśo, lěc se zewšym za njen zajmujośo.

"Pan Tadeusz" - Werk des polnischen Poeten Adam Mickiewicz
privat

Polnisches Nationalepos "Pan Tadeusz" von Adam Mickiewicz - Pólski narodny epos "Pan Tadeusz" wót Adama Mickiewicza

Adam Mickiewicz, žywy we 19. stolěśu (1798 - 1855) płaśi ako nejwuznamnjejšy pólski poet, a jo pśez pśełožki jogo basnjow do wjele drugich rěcow pó cełem swěśe znaty. Nawłos 13. februara lěta 1834, to groni źinsa pśed 190 lětami, jo zakóńcył pisanje poema "Pan Tadeusz", kótaryž su pózdźej pśipóznali ako nacionalny epos. Wón pśedlažy teke w dolnoserbskej rěcy. Sebastian Elikowski-Winkler wě k tomu wěcej.
Pódstupimske pśinoski k Sorabistice 10: Adam Mickiewicz a jogo basni w dolnoserbskej rěcy

Michael Helbig

Jahresbilanz 2023 und Ausblicke für 2024 des ABC Cottbus - Lětna bilanca 2023 a projekty za 2024 Źěłanišća za serbske kubłańske wuwijanje Chóśebuz ABC - wjednica dr. Nimcowa

Smy powědali z wjednicu źěłanišća za serbske kubłańske wuwijanje w Chóśebuzu, dr. Emilia Anna Nimcowa.

Gespräch mit Dr. Emilia Anna Deutsch, Leiterin der Arbeitsstelle für sorb./wend. Bildungsentwicklung ABC in Cottbus zu Projekten im neuen Jahr

William Janhoefer, Sorbenbeauftragter des Amtes Burg/Spreewald
privat

Sorbenbeauftragter des Amtes Burg ein Jahr im Amt - Wyli Janhoefer co se teke w nowem lěśe za to serbske angažěrowaś

32-lětny Wyli Janhoefer, absolwent Dolnoserbskego gymnaziuma, jo z tym serbskim wótrosł. We wejsnej młoźinje jo se angažěrował za serbske tradicije. Źinsa wukubłany jurist jo nadalej aktiwny w župnem pśedsedaŕstwje Domowiny. A južo lěto ako cesnoamtski zagronity za serbske nastupnosći w bórkojskem amśe. Smy kśěli wěźeś, kake nazgónjenja jo w tej funkciji zběrał łoni a co ma we nowem lěśe prědk.

William Janhoefer, ein Jahr ehrenamtlicher Beauftragter für Angelegenheiten der Sorben/Wenden im Amt Burg/Spreewald