Pśinoski z našogo programa słuchaś / Beiträge aus dem Programm nachhören

Wendischer Nachmittag in Grötsch - Domowina ehrt engagierte wendische Muttersprachler
Donmowina Niederlausitz

Wendischer Nachmittag in Grötsch mit Ehrung engagierter Muttersprachler - Wótpołdnjo za maminorěcnych

W Groźišću, w Halkojc gosćeńcu jo był ten tyźeń wjeliki ruš a serbska gromadnosć: Z jadnab 10 jsow a z města su pśišli gósći na pśepšosenje wót Domowiny, Šule za dolnoserbsku rěc a kulturu a teke wót serbskego programa rbb: starše maminorěcne powědarje, kenž nam pśecej w programje z jich žywjenja wulicuju. Wutšobnje smy se jim raz kśěli za jich pomoc wuźěkowaś.
Fotowe impresije wót serbskego wótpołdnja/Fotoimpressionen

Łužyca Team bei der Europeada 2024
Jasmin Schomber-Krause

Niedersorbisches Fernsehmagazin des rbb: "Łužyca" vom 20. Juli - Telewizny magacin Łužyca wót 20. julija

Europeada w nimsko-dańskem granicnem regionje jo juž dwa tyźenja mimo. Serbskej mustwje a serbske fany su zasej doma. Serby su wšo dali na grajnišću, teke gaž njejo dosegało za titel. Naš moderator Christian Matthée rozpšawijo witśe w magacinje Łužyca wó tom, co Europeada pódla sporta hyšći wugótujo. jo pla serbskich fanow, na kulturnem dnju a na woglěźe pśi dańskej mjeńšynje. Witśe zeger 13:35 na Bramborskem kanalu rbb.

"Sprache verbindet" - Ausstellung zu sorbischem Projekt in Drehnow
Maria Elikowska-Winkler

Ausstellung "Sprache verbindet - sorbisches Projekt in Drehnow" - Wustajeńca: serbski projekt w Drjenowje

Ze spěchowanim Załožby za serbski lud jo Dolnoserbski sekstet mjazy drugim publicěrował w lěśe 2022 žywjeńske dopomnjeśa Drjenowaŕki Johanny Pontoweje. Projekt statkujo nadalej we jsy, jo pózbuźił wejsanarjow k zběranju materiala za wejsnu chroniku. Pśed tyźenim su w Pontojc brožni hyšći raz pokazali historiske wejsne wobraze.

Wendisch-Deutsches Heimatmuseum Jänschwalde
Museum Jänschwalde

Neue Leiterin des Wendisch-deutschen Heimatmuseums Jänschwalde - Nowa wjednica janšojskego muzeja

Lěśojski cas jo dowolowy cas a z tym dobry cas za wulěty. W Janšojcach na pśikład wabi Nimsko-serbski domowniski muzej. Ten jo dostał lětosa nowu wjednicu. Wóna pak njejo we Serbach zewšym njeznata: Rosi Tšukowa. Diana Šejcowa rozpšawijo.

Slawisches Märchenfestival im Heimatmuseum Dissen: Machandel
Maria Elikowska-Winkler

4. Slawisches Märchenfestival im Heimatmuseum Dissen - Słowjański bajkowy festiwal

Dešański Domowniski muzej jo na kóńcu tyźenja pśewjadł 4. Słowjański bajkowy festiwal z nowymi źiwadłowymi graśami. Wón jo mjaztym kšuty wobstatk póbitowanjow muzeja, wjednica muzeja Babett Zenkerowa jo była z programom a woglědom publikuma spokojom.

Trachtenflohmarkt im Wendischen Museum
Maria Elikowska-Winkler

Trachtenflohmarkt im Wendischen Museum Cottbus - Tšanterowy mark w Serbskem muzeju

Wjeliki ruš jo dožywił Serbski muzej w měsće pětk wótpołdnja. Za tšanterowy mark, wósebnje ten drastwiny jo se wjele luźi zajmowało. Pśedawarje a kupowarje. A teke gaž jo jen njewjedro pitśku móliło, jo měł wjeli wuspěch. Zawěsće njejo wón był ten jadnučki raz.

IMAGO/Christian Ditsch

Ukraine in die EU: aktueller Stand - Ukraina do EU

Nowy cłonk wjelikeje europskeje familije: Ukraina jo se pśibližyła wótwórjonym źurjam Europejskeje unije. Jo dlej ako 10 lět trało, nježli až jo Ukraina zachopiła z jadnanjami z EU. Do kótareje měry jo Ukraina aktualnje zwólniwa z połnogódnym partnarjom EU gromaźe źěłaś? To jo za nas zestajiła Julia Hryšyna, ako z Ukrainy póchada. Gregor Kliem jeje pśinosk powěda.

Zwei Kuckauer Kuckucks: Jan Rjeda und Fabian Kaulfürst
Rehde/Kaulfürst

Zwei Kuckauer Kuckucks: Jan Rjeda und Fabian Kaulfürst berichten aus der Oberlausitz - Kukojskej kukawje rozpšawijotej

W Górnej Łužycy su rowno prozniny. W prědnem tyźenju dajo tam tradiciju, až skoro wšykne wósady tam gótuju nabóžninski tyźeń za źiśi. To jo jadna tema kukojskeju kukawowu, ale akle na kóńcu pśinoska. Na dalšne temy móžośo byś narske.

Sorbischer Namensforscher Dr. Christian Zschieschang (Quelle: Anja Koch)
Anja Koch

Sorbischer Namensforscher Dr. Christian Zschieschang erklärt: Bloischdorf - Serbski mjenjowědnik wujasnijo: Blobošojce

Mjenjowědnik dr. Kito Kśižank wót Serbskego instituta co wam dalšne serbske mě rozkładowaś. Wót źo pśiźo a co wóznamjenijo: Błobošojce.

Verdienstmedaille des Landes Brandenburg u.a. für Sorbin Maria Elikowska-Winkler (re)
privat

Verdienstmedaille des Landes Brandenburg für Maria Elikowska-Winkler - Zasłužbowa medalija kraja Bramborska

Cora jo se prědny raz pśepódała zasłužbowu medalija bramborskego kraja. Mjazy pócesćonymi jo Serbowka: Marja Elikowska-Winklerowa. Smy ju źinsa zajtša pśepšosyli do studija, jej gratulěrowali a se z njeju rozgranjali.

pósejźenje Serbskeje rady/Sitzung Sorbenrat Brandenburg
Diana-S. Schuster

Medienkonferenz und Sitzung des Rates für Angelegenheiten der Sorben/Wenden in Brandenburg - Pósejzenje Serbskeje rady

W politice se aktualnje wjele změnijo. Nowe parlamenty se załožyju, na pśikład wokrejsne sejmy abo gmejnske rady. Druge źěłaju na slědne pósejźenja do nowych wuzwólowanjow. Pitśku tak jo teke za Radu za nastupnosći Serbow. Wóni su zespominali cora swójo źěło aktualneje legislatury. Su pokazali na wólby za nowu Serbsku radu. Ines Neumanojc rozpšawijo.

Sorben 3000 beim Rudolstadt Festival
Beonit Maubrey

Sorben beim Rudolstadt Folk Festival - Serby 3000 na Rudolstadt festiwalu

Wón jo nejwětšy world music festiwal w Nimskej: 32. Rudolstadt festiwal jo śěgnuł slědny kóńc tyźenja dogromady 95.000 woglědarjow do durinskego města pśi Solawje. 120 kupkow z cełego swěta jo wustupiło. A jo teke něco serbskego było pódla. Gregor Kliem rozpšawijo.

Slawisches Märchenfestival in Dissen
Heimatmuseum Dissen

Slawisches Märchenfestival in Vorbereitung - Słowjański bajkowy festiwal se pśigótujo

Sobótu a njeźelu 13. a 14. julija pśepšosyjo Domowniski muzej w Dešnje na Słowjański bajkowy festiwal. Smy kśěli wěźeś wót sobuźěłaśeŕki muzeja Katrin Šwjelineje, co tam gósći wócakujo.

Junge Sorbisch Lehrerin in der Peitzer Mosaik-Grundschule: Steffi Heinze
Maria Elikowska-Winkler

Sorbisch Lehrerin der Peitzer Mosaik-Grundschule: Steffi Heinze - Serbšćina na picańskej šuli

Skóro zachopiju se prozniny, toś smy hyšći krotko woglědali do jadneje šule. Gaž pśiźoš z města do Picnja, jo na pšawem boce drogi šyroki šulski areal. Tam jo Mozaikowa zakładna šula, kótaraž ma wšake póbitowanja. Teke serbšćina se tam zasej wšednje wuwucujo. Z młodeju serbskeju ceptaŕku Steffi Heinzoweju jo se rozgranjała Marja Elikowska-Winklerowa.

Maria Elikowska-Winkler

So sehe ich das: Neue Gesetze - Kolumne von Bernd Pittkunings - Tak ja to wiźim: nowe kazni

Znajośo nimske pśisłowo "kuždy tolaŕ ma dwa boka"? Młoge teke gronje "kužda medalja ma dwa boka". Až toś to pśisłowo ma źinsa hyšći swóju płaśiwosć, za to jo naš awtor a kolumnist Bernd Pittkunings pśikłady w aktualnej politice namakał.

EUROPEADA Final Women: Südtirol vs Nordfraschlönj
MARTIN ZIEMER

Euiropeada 2024: eine Zusammenfassung - Zespominanje Europeady 2024

Lětosna Europeada – źinsa jo wóna južo zasej mimo. Za serbskej mustwje njejo dosegało za dobyśe, ale jano za 11. a 7. městno. Weto jo to było za Serbow wjelgin wuspěšna Europeada. G až njejo tenraz za pokal dostał, pón wjaselimy se, až smy mejstaŕ wutšobow. Gaž cośo hyšći wěcej z togo póceraś: 20. julija buźo naš pśiducy telewizijny magacin "Łužyca". Wóno rozpšawijo wót Europeady.

serbske wušywanki/Sorbische Trachtenstickerei
Maria Elikowska-Winkler

Sorbische und ukrainische Tracht: Gemeinsamkeiten und Unterschiede - Serbska a ukrainska drastwa

Drastwa wótbłyšćujo tradicije, nabóžne pśisłušnosći a samo tragedije a wjasele zachadnych generacijow. Narodna drastwa Serbow a Ukrainarjow jo na prědny póglěd dosć rozdźělna, ale w drastwje wobeju ludowu njepśewiźijoš wušywanje, kótaraž jo integralny wobstatk drastwy. Yuliia Hryshyna pśirownujo drobnostki barwojtych a wjasołych ornamentow.

EUROPEADA 2024: Mannschaften beim Opening am 29.06.2024
EUROPEADA

Europeada und Perspektiven nationaler Minderheiten - Europeada a perspektiwy drugich mjeńšynow

pśinosk wót 2. julija:
Glědamy raz na drugi aspekt Europeady: Na to, kak pla drugich mjeńšynow na to wuběźowanje glědaju a lěc ma to hynźi samski wuznam ako wu nas. 33 mustwow z 13 krajow. 74 graśow, 14 městnow - Europeada njejo jano sportowy event, ju organizěrowaś jo južo mamut nadawk. Móžno jano pśez zgromadne źěło tych styrich mjeńšynow w Šleswig-Holsteinskej. Gregor Kliem jo se to bliźej woglědał.

Abschlussfest 1. Durchgang des niedersorbischen Sprachprojekts "Zorja"
Maria Elikowska-Winkler

Feierlicher Abschluss des 1. Durchgangs beim niedersorbischen Sprachprojekt "Zorja" - Zakóńceński swěźeń pla Zorjakow

Sobotu su swěśili w Dešnje zakóńcenje prědnego pśeběga serbskorěcnego projekta Zorja. Pśichwatało jo na zarědowanje jadnab 90, mjazy bliske abo pśiswójźbne Zorjakow, něgajšne sobuwukniki abo ceptarje a wjele wejsanarjow z Dešna. Pśi dobrej jězy, piśu a muzice kupki KulaBula su se rozwjaselili a rozgranjali a zgromadnje su zgłosyli serbske spiwy. Marja Elikowska-Winklerowa powěźijo.

Harald Konzack - engagiert für das Sorbische und aktiv in der Domowina - Harald Końcak jo swěśil 70. narodniny

Znaty a zasłužbny serbski a domowinski procowaŕ Harald Kóńcak jo swěśił swój 70. narodninski jubilej. We wjelikej licbje su pśichwatali gratulanty, aby jomu gluku a strowotu žycali a pśi tej góźbje se jomu teke wuźěkowaś za jogo wjelelětne a njewomucne źěło za serbstwo w Dolnej Łužycy a za Domowinu, ale tež za pśipóznaśe wšogo serbskego mjazy politikarjami.

Europeada 2024: Serbske Mustwo (Sorben in der Lausitz) - Roma National Minority Rumänien
Domowina/Jörg Stefan

Europeda live: Sorbische Männermannschaft spielt gegen Roma aus Rumänien - Europeada live: Serbske mustwo pśeśiwo Romam z Rumunskeje

Europeada jo se na tšawnicy zachopiła. Źinsa grajo muskece serbske mustwo pśeśiwo Romam z Rumunskeje a wót zeger dweju su naše žeńske na rěźe pśeśiwo Danam w Nimskej. Naš redaktor Gregor Kliem jo za nas w stadionje w Tönning w bliskosći Flensburga. A jogo něnto live pśišaltujomy.

Europeada 2024: sorbischer rbb Redakteur Gregor Kliem (re)
EUROPEADA/Lars Salomonsen

Eröffnung der Europeada 2024 - Wótwórjenje lětosneje Europeady

Europeada jo se cora wótwóriła. Tam jo była atmosfera wjelicna. Gregor Kliem jo za nas tam a něnto ze zaśišćami.

Wendische Fußballspielerin Paula Simmula, Foto: privat
privat

Vor der Europeade: Gespräch mit Mannschaftskapitänin Paula Simmula - Pśed Europeadu: Rozgrono ze Simulic Paulu

Pśed rozžognowanim mustwa w Dešnje jo se naša kolegowka Ines Neumannojc z kapitańku serbskego žeńskecego mustwa, ze Simulic Paulu z Barbuka rozgranjała.

Sorbischer Namensforscher Dr. Christian Zschieschang (Quelle: Anja Koch)
Anja Koch

Sorbischer Namensforscher Dr. Christian Zschieschang erklärt: Loeschen - Serbski mjenjowědnik wujasnijo: Lěźiny

Niedersorbische Kulturakademie - Logo
Niedersorbische Kulturakademie

Sorbisches Ferienangebot der Niedersorbischen Kulturakademie - Serbske ferije 2024

Jano hyšći tśi tyźenje, pón zachopiju se južo lěśojske ferije.
Źiśi zakładneje šule, kótarež rad serbski powědaju, spiwaju abo rejuju, mógu to teke we ferijach. W Dolnoserbskej kulturnej akademiji how w měsće su južo to a druge pśigótowali. Naša reportaŕka Anja Kochojc-Šwarcowa jo se za was informěrowała.
Jano hyšći styri městna su liche. Pśizjawiś móžośo se z mailku pód adresu: Franziska.Albert@Domowina.de. Ceły tyźeń płaśi 50 euro, tam su wšykne kosty pódla, zastup do janšojskego Serbsko-nimskego domowniskego muzeja, basleński material, wobjed, piśa a wšake pśikuski.

 

Moderation beim Sorbischen /Wendischen Fest
rbb/ Maria Elikowska-Winkler

15. Sorbisches / Wendisches Fest in Cottbus - 15. Serbski swěźeń w Chóśebuzu

15. Serbski swěźeń we ramiku měsćańskego swěźenja w Chóśebuzu sobotu wótpołdnja we Puškinowem parku jo był kradu wuspěšny a pśiwabił wjele pśiglědarjow wšych generacijow, samo wěcej pśiglědarjow ako howac.Tam se kuždy raz pokažo w kooperaciji města a rbb wjelebocny serbski program. Marja Elikowska-Winklerowa jo była pódla.

Eine Reihe unterschiedlicher Kräuter hängen an einer Leine zum Trocknen (Quelle: Colourbox)
Colourbox

Johannistag - in der Ukraine Ivan Kupala - Jański źeń - Iwan Kupala

Nejdlejšy źeń lěta a nejkrotša noc. Na dnju lěśojskego zawróśenja słyńca swěśi Ukraina jaden z nejwěcej mystiskich swětych dnjow – Iwan Kupala. Toś ten swěty źeń sega slědk až do casa starych Słowjanow, jo pak w kulturje modernych Ukrainaŕjow pśecej hyšći žywy a połny mysterioznych nałogow a mytow, wulicujo nam Ukrainaŕka Yuliia Hryshyna.

Training der sorbischen Fußballerinnen für die Europeada 2024
Paula Simmula

Europeada und die Niederlausitz - Gespräch mit Marcus Końcaŕ von der Domowina - Europeada a Dolna Łužyca (rozgrono z M. Końcarjom)

Ten kóńc tyźenja se Europeada, to kopańcowe mejstaŕstwo europskich mjenšynow, wótwórijo. Źo stoj Dolna Łužyca we pśigótowanjach wulicujo Marcus Kóńcaŕ, kenž ten pětk wót boka Domowiny sobu jěźo do Flensburga.

Am Morgen des 09.06.2024 zeigt ein Schild den Weg zu einem Wahllokal in Oranienburg in Oberhavel, Brandenburg. (Quelle: rbb24)
rbb24

Reaktionen auf die Ergebnisse der Kommunalwahlen - Reakcije na komunalne wólby - Měnjenja

Rezultaty wuzwólowanjow su mjaztym dosć derje znate a młoge słowo k tomu jo se groniło. Prědne parlamenty, wejsne pśirady a rady se konstituěruju a móžomy byś narske na te koalicije, kenž w pśiducych lětach to grono maju.
Ale co to wóznamjenijo wšykno za to serbske?! Wšake głosy k tomu smy měli južo njedawno we našom programje. Ines Neumanojc jo była na swěźenju w Serbskem muzeumje w Chóśebuzu a jo se pšašała pó měnjenju tam pśibytnych.

Wendischer Nachmittag des niedersorbischen Sprachprojekts "Zorja" in Dissen
Maximilian Hassatzky

Sprachprojekt Zorja - 1. Durchlauf ist geschafft - Zorja - 1. pśeběg jo mimo

Pśiducu sobotu buźo zjawne zakóńcenje prědnego pśeběga rěcnego projekta Zorja. To jo było nam góźba, aby se kradu intenziwnje ze Zorjami zaběrali. Ines Neumanojc jo psigótowała cełu połgóźinu, jo za to myška była z mikrofonom pla Zorjakow we wucbje a na swěźenjach a jo se rozgranjała z tymi, kenž su tam serbski wuknuli.

Chtož co Zorjackow a Zorjakow 1. pśeběga hyšći raz dožywiś, ten ma k tomu móžnosć 29. junija, sobotu wjacor wót zeger 18.00. Tam swěśe w Dešnje w rěcnem gnězdźe swój kóńcy swěźeń.